Betonski stebri – cena za trud je trdnost
Strukturni arhitekturni elementi, ki prenašajo težo zgornjega elementa na druge strukturne elemente pod njimi, se imenujejo betonski stebri. Cena za trud je trdnost strukture in dobra nosilnost, zato so se kljub težavnosti gradnje ljudje že v zgodovini potrudili in tudi velike zgradbe okrepili z betonskimi stebri. Najdemo jih že v starem Egiptu, kjer je 2600 let pred našim štetjem egipčanski arhitekt Imhotep v gradnjo vključeval kamnite stebre, v katere so vklesali rastline, v praktične namene pa so jih uporabljali tudi Perzijci. Okrasni betonski stebri so se pojavili pri starih Grkih in Rimljanih, ki so z njimi okraševali tudi zunanjost stavb. Le kdo ne pozna Panteona ali Apolonovega templja v Delfih? Zaradi popularnosti so postali klasičen element antične arhitekture, ki si jo danes brez betonskih zidakov v obliki stebrov sploh več ne predstavljamo. Njihovi arhitekturni dosežki so še posebej impresivni, če pomislimo, da je pomenila cena betonskih stebrov pravi zalogaj, saj je zahtevala ogromno materiala ter delovne sile – dela si namreč niso mogli poenostaviti s sodobno tehnologijo.
Velika stebrišča so kasneje nekoliko izginila uporabe, saj so jih zamenjale bolj fleksibilne oblike, niso pa izginili iz dvorišč. Dandanes dvorišča pogosto krasijo betonske stebre za ograjo, palisade in pregrade.
Betonski stebri – cena je najnižja, če se gradnje lotimo sami
Cena betonskih stebrov se je z leti in razvojem tehnologije pocenila, ceno betonskih stebrov pa lahko še dodatno znižamo, če se nekoliko znajdemo ter betonske stebre za ograjo postavimo kar sami.
Najprej izkopljemo teren oziroma luknje na mestih, kjer bi želeli postaviti betonske stebre za ograjo, nato pa dno luknje prekrijemo z 10 do 15 centimetrskim zmrzlinsko obstojnim materialom. Dodamo drenažno cev, ki bo preprečila zastajanje vode. Naslednja plast je 10 do 15 centimetrov betona, ki ga zniveliramo, nanj pa postavimo betonske stebre za ograjo ter jih z vseh strani uravnamo. Elementi se morajo spodaj dotikati drug drugega. Palisade ali stebre nato učvrstimo z lesenimi zagozdami ter jih z leve in desne strani zabetoniramo (do ene tretjine višine elementa), na tisto stran, ki bo zasuta z zemljo, pa namestimo še drenažno folijo. Do folije nato nasujemo material, ki je odporen na zmrzovanje, preostali del pa zasujemo z zemljo.
V kolikor niste prepričani, da bi lahko stebre za ograjo postavili samo, vam v podjetju Jarc z veseljem priskočimo na pomoč.
Betonski stebri za ograjo – katere izbrati?
V podjetju Jarc so vam na voljo različni betonski stebri, cena pa je seveda odvisna tudi od njih. Za gradnjo betonskih stebrov za ograjo lahko uporabite štiristrano lomljene zidake, ki so votli in se najprej med seboj zlepijo, nato pa jih zalijemo z betonom in po potrebi armiramo. Za gradnjo lahko uporabimo kocke za steber, ki omogočajo hitro izgradnjo stebra, saj ne potrebujejo opaža, zaključimo jih pa lahko z betonsko kapo za zid. Na voljo so vam tudi polni stebrički ali palisade, ki so lahko okrogli ali pravokotni, če pa ste še vedno v dvomih, nas lahko kontaktira te.
Na podlagi številnih izkušenj vam bomo skušali kar najbolje svetovati in pomagati.